Zadnjo različico te datoteke najdete na naslovu http://sl.libreoffice.org/dobrodoslica/preberi-me/. Zadnjo angleško različico te datoteke najdete na naslovu http://www.libreoffice.org/welcome/readme.html.
Ta sestavek vsebuje pomembne informacije o programu ${PRODUCTNAME}. Prosimo, da si ga pred začetkom namestitve programa skrbno preberete.
Skupnost ${PRODUCTNAME}, odgovorna za razvoj tega izdelka, vas vabi k sodelovanju kot člana oz. članico skupnosti. Kot nov uporabnik lahko preverite spletno mesto ${PRODUCTNAME} s priročnimi uporabniškimi informacijami na naslovu http://sl.libreoffice.org/.
Paket ${PRODUCTNAME} je brezplačen za vse. Ta izvod ${PRODUCTNAME} lahko vzamete in namestite na neomejenem številu računalnikov in ga uporabljate za poljubne namene (vključno z rabo v tržne, vladne, javno-upravne in izobraževalne namene). Če želite več informacij, si preberite licenčno pogodbo, ki je priložena ${PRODUCTNAME}.
Ta izvod ${PRODUCTNAME} lahko danes uporabljate brezplačno, ker so posamezni avtorji prispevkov in korporativni sponzorji zasnovali, razvili, preizkusili, prevedli, dokumentirali, podprli, tržili in na mnoge druge načine pomagali narediti ${PRODUCTNAME} to, kar danes je - vodilni svetovni odprto-kodni pisarniški paket za domačo in poslovno rabo.
Če cenite njihove napore in bi radi zagotovili prihodnji razvoj ${PRODUCTNAME}, razmislite o svojem prispevku projektu - oglejte si http://sl.libreoffice.org/sodelujte/, kjer najdete podrobnosti. Vsakdo lahko prispeva na svoj način.
V splošnem priporočamo namestitev ${PRODUCTNAME} po postopkih, ki vam jih priporoča vaša distribucija Linuxa (kot to poteka prek Ubuntu Software Center v primeru Ubuntu Linux). To je ponavadi najenostavnejši način za doseganje namestitve, ki je optimalno integrirana v vaš sistem. Dejansko je ${PRODUCTNAME} morda že privzeto nameščen, ko namestite svoj operacijski sistem Linux.
Ta "samostojni" namestitveni program ${PRODUCTNAME} je namenjen uporabnikom, ki radi poskusijo ogledno različico, imajo posebne želje oziroma za posebne primere.
Linux z jedrom različice 2.6.18 ali novejšim;
glibc2 različice 2.5 ali novejši;
gtk različice 2.10.4 ali novejši;
Pentium ali z njim združljiv računalnik (priporočen Pentium III ali Athlon oz. novejši);
256 MB RAM (priporočeno 512 MB RAM).
Do 1,55 GB razpoložljivega prostora na trdem disku;
X Server z ločljivostjo 1024x768 (priporočena je višja ločljivost), z vsaj 256 barvami;
Za podporo pomožnih tehnologij za ljudi s posebnimi potrebami (Assistive Technology Tools) potrebujete Gnome 2.16 ali novejšega s paketi gail 1.8.6 in at-spi 1.7 ali pa drug združljiv grafični uporabniški vmesnik (kot je mdr. KDE).
Obstaja široka paleta distribucij Linux in celo v okviru iste distribucije lahko obstajajo različne možnosti namestitve (KDE proti Gnome itn.). Nekaterim distribucijam je dodana njihova “lastna” različica ${PRODUCTNAME}, ki se lahko razlikuje od različice skupnosti ${PRODUCTNAME}. Včasih lahko namestite različico skupnosti ${PRODUCTNAME} poleg lastne različice. Vseeno je ponavadi varneje, če “lastno” različico odstranite, preden namestite različico skupnosti. Oglejte si dokumentacijo svoje distribucije za podrobnejše napotke, kako lahko to storite.
Priporočamo, da vedno naredite varnostno kopijo svojega sistema, preden odstranite ali namestite programsko opremo.
Preverite, da je v začasni sistemski mapi dovolj prostega pomnilnika in da imate pravice do branja, pisanja in zagona v tej mapi. Pred začetkom namestitve zaprite vse ostale programe.
Če imate že nameščeno starejšo različico ${PRODUCTNAME}, jo morate pred nadaljevanjem najprej odstraniti. Navodila za ta postopek si preberite v spodnjem razdelku Odstranitev prejšnje različice ${PRODUCTNAME}. Navodila za namestitev jezikovnega paketa (po namestitvi angleške različice ${PRODUCTNAME}) si preberite v spodnjem odseku Namestitev jezikovnega paketa.
Ko razpakirate preneseni paket, bo vsebina razširjena v podmapo. Odprite okno upravitelja datotek in se postavite v mapo, ki se začenja z "LibO_", čemur sledi številka različice in podatek o platformi.
Ta mapa vsebuje podmapo "DEBS". Postavite se v mapo "DEBS".
Desno kliknite v mapo in izberite "Odpri v terminalu". Okno terminala se odpre. Iz ukazne vrstice okna terminala vnesite naslednji ukaz (preden se bo ukaz dejansko izvedel, boste povprašani po geslu korenskega uporabnika):
sudo dpkg -i *.deb
Zgornji ukaz opravi prvi del namestitvenega procesa. Da bi zaključili postopek, morate namestiti tudi pakete za integracijo v namizje. V mapo "desktop-integration", ki se nahaja v mapi "DEBS", se postavite z naslednjim ukazom:
cd desktop-integration
Zdaj znova poženite ukaz dpkg:
sudo dpkg -i *.deb
Postopek namestitve je tako končan in v meniju Programi/Pisarna (angl. Applications/Office) bi zdaj morali imeti ikone vseh programov ${PRODUCTNAME}.
Če imate že nameščeno starejšo različico ${PRODUCTNAME}, jo morate pred nadaljevanjem najprej odstraniti. Navodila za ta postopek si preberite v spodnjem razdelku Odstranitev prejšnje različice ${PRODUCTNAME}. Navodila za namestitev jezikovnega paketa (po namestitvi angleške različice ${PRODUCTNAME}) si preberite v spodnjem odseku Namestitev jezikovnega paketa.
Ko razpakirate preneseni paket, bo vsebina razširjena v podmapo. Odprite okno upravitelja datotek in se postavite v mapo, ki se začenja z "LibO_", čemur sledi številka različice in podatek o platformi.
Ta mapa vsebuje podmapo "DEBS". Postavite se v mapo "DEBS".
Desno kliknite v mapo in izberite "Odpri v terminalu". Okno terminala se odpre. Iz ukazne vrstice okna terminala vnesite naslednji ukaz (preden se bo ukaz dejansko izvedel, boste povprašani po geslu korenskega uporabnika):
Sistemi, ki temeljijo na Fedori: su -c 'yum install *.rpm'
Sistemi, ki temeljijo na Mandrivi: sudo urpmi *.rpm
Drugi sistemi, ki uporabljajo RPM (Suse itn.): rpm -Uvh *.rpm
Zgornji ukaz opravi prvi del namestitvenega procesa. Da bi zaključili postopek, morate namestiti tudi pakete za integracijo v namizje. V mapo "desktop-integration", ki se nahaja v mapi "RPMS", se postavite z naslednjim ukazom:
cd desktop-integration
Zdaj znova vnesite namestitveni ukaz:
Sistemi, ki temeljijo na Fedori: su -c 'yum install *redhat*.rpm'
Sistemi, ki temeljijo na Mandrivi: sudo urpmi *mandriva*.rpm
Drugi sistemi, ki uporabljajo RPM (Suse itn.): rpm -Uvh *suse*.rpm
Postopek namestitve je tako končan in v meniju Programi/Pisarna (angl. Applications/Office) bi zdaj morali imeti ikone vseh programov ${PRODUCTNAME}.
V drugih distribucijah Linuxa, ki niso omenjene v teh namestitvenih navodilih, bi tudi moralo biti mogoče namestiti ${PRODUCTNAME}. Tisto, pri čemur lahko naletite na razlike, je integracija v namizje.
Mapa desktop-integration vsebuje tudi paket libreoffice3.3-freedesktop-menus-3.3.1.noarch.rpm (ali podobnega). To je paket za vse distribucije Linuxa, ki podpirajo specifikacije/priporočila Freedesktop.org (http://en.wikipedia.org/wiki/Freedesktop.org, v angl.), in je na voljo za nameščanje na distribucijah Linuxa, ki niso vsebovane v prej omenjenih navodilih.
Prenesite jezikovni paket za želeni jezik in platformo. Na voljo so na istem mestu kot osnovni namestitveni paket. Z upraviteljem datotek Nautilus razpakirajte preneseni arhiv v mapo (npr. na namizje). Zagotovite, da ste zaprli vse programe ${PRODUCTNAME} (vključno s Hitrim zaganjalnikom, če je pognan).
Postavite se v mapo, v katero ste razširili preneseni jezikovni paket.
Postavite se v mapo, ki je nastala med procesom razširjanja. Slovenski jezikovni paket za 32-bitni sistem Linux na osnovi Debiana/Ubuntuja je npr. v mapi, ki se začenja z LibO_, čemur sledi informacija o različici in še Linux_x86_langpack-deb_sl.
Postavite se v mapo, ki vsebuje namestitvene pakete. Na sistemih, ki temeljijo na Debianu/Ubuntuju, je to mapa DEBS. Na sistemih Fedora, Suse ali Mandriva je to mapa RPMS.
V upravitelju datotek Nautilus desno kliknite v mapo in izberite ukaz "Odpri v terminalu" ("Open in terminal"). V terminalskem oknu, ki ste ga ravno odprli, vnesite ukaz namestitve jezikovnega paketa (pri vseh spodnjih ukazih boste morda morali vnesti geslo korenskega uporabnika):
Sistemi, ki temeljijo na Debianu/Ubuntuju: sudo dpkg -i *.deb
Sistemi, ki temeljijo na Fedori: su -c 'yum install *.rpm'
Sistemi, ki temeljijo na Mandrivi: sudo urpmi *.rpm
Drugi sistemi, ki uporabljajo RPM (Suse itn.): rpm -Uvh *.rpm
Zdaj odprite enega od programov ${PRODUCTNAME} - npr. Writer. Pojdite v meni Orodja in izberite Možnosti. V pogovornem oknu Možnosti kliknite "Nastavitve jezika" in nato kliknite "Jeziki". Odprite spustni seznam "Uporabniški vmesnik" in na njem izberite jezik paketa, ki ste ga ravnokar namestili. Če želite, storite isto v "Področna nastavitev", "Privzeta valuta", in "Privzeti jeziki za dokumente".
Po opravljenih spremembah kliknite V redu. Pogovorno okno se zapre in odpre se opozorilo, da bodo spremembe veljale po izhodu iz programa ${PRODUCTNAME} in njegovem ponovnem zagonu (ne pozabite zapreti tudi Hitrega zaganjalnika, če je zagnan).
Ko naslednjič zaženete ${PRODUCTNAME}, se bo ta zagnal v jeziku, ki ste ga ravnokar namestili in nastavili.
Težave z zagonom ${PRODUCTNAME} (npr. zastoj programa) kot tudi problemi s prikazom na zaslonu so ponavadi povezane z gonilnikom za grafični vmesnik. Če se pojavijo tovrstne težave, posodobite gonilnik grafičnega vmesnika ali poskusite uporabiti gonilnik, ki je priložen vašemu operacijskem sistemu. Težave s prikazom predmetov 3D lahko pogosto rešite tako, da izključite možnost "Uporabi OpenGL" v 'Orodja - Možnosti - ${PRODUCTNAME} - Pogled - 3D-pogled'.
V ${PRODUCTNAME} lahko uporabite samo tipke za bližnjico (kombinacije tipk), ki niso v rabi v vašem operacijskem sistemu. Če kombinacija tipk v ${PRODUCTNAME} ne deluje, kot je opisano v pomoči ${PRODUCTNAME}, preverite, če ta bližnjica ni morda že uporabljena v operacijskem sistemu. Če želite odpraviti takšne spore, lahko spremenite kombinacije tipk, dodeljene operacijskemu sistemu. Lahko pa skoraj vsako dodeljeno kombinacijo tipk spremenite v ${PRODUCTNAME}. Več informacij o tem si najdete v pomoči za ${PRODUCTNAME} ali uporabniški dokumentaciji svojega operacijskega sistema.
Zaklepanje datotek je v ${PRODUCTNAME} privzeto vklopljeno. V omrežju, ki uporablja protokol NFS (Network File System), mora biti demon zaklepanja za odjemalce NFS aktiven. Če želite to funkcijo izklopiti, morate urediti skript soffice in spremeniti vrstico "export SAL_ENABLE_FILE_LOCKING" v "# export SAL_ENABLE_FILE_LOCKING". Če onemogočite zaklepanje datotek, dostop do dokumenta s pisanjem ni omejen na uporabnika, ki prvič odpre dokument.
Opozorilo: aktivirano zaklepanje datotek lahko povzroči težave v okoljih Solaris 2.5.1 in 2.7 pri povezavi z Linuxovim NFS 2.0. Če vaše sistemsko okolje vsebuje te parametre, toplo priporočamo, da se izogibate uporabi zaklepanja datotek. V nasprotnem primeru se bo program ${PRODUCTNAME} zaustavil, ko boste želeli odpreti datoteko iz priklopljene mape NFS z računalnika z operacijskim sistemom Linux.
${PRODUCTNAME} daje prednost lepi grafiki pred hitrostjo. Če se vam zdi grafika počasna, lahko pomaga, če izklopite možnost 'Orodja - Možnosti - ${PRODUCTNAME} - Pogled - Uporabi glajenje robov'.
Informacije o funkcijah dostopnosti v ${PRODUCTNAME} najdete na naslovu http://sl.libreoffice.org/po-pomoc/dostopnost/.
Glavna stran za podporo http://sl.libreoffice.org/po-pomoc/ ponuja različne možnosti pomoči pri delu z ${PRODUCTNAME}. Odgovor na vaše vprašanje je morda že zapisan - preverite na forumu skupnosti http://www.documentfoundation.org/nabble/ ali preiščite arhiv dopisnih seznamov 'users@sl.libreoffice.org' in 'users@libreoffice.org' na naslovih http://www.libreoffice.org/lists/users/ in http://listarchives.libreoffice.org/sl/users/. Lahko pa tudi pošljete svoja vprašanja na naslov users@sl.libreoffice.org (poštni seznam slovenskih uporabnikov LibreOffice.org) ali users@libreoffice.org. Na dopisni seznam slovenskih uporabnikov (da boste prejeli odgovor po e-pošti) se prijavite s praznim e-sporočilom na naslov: users+subscribe@sl.libreoffice.org.
Prav tako preverite razdelek pogosto zastavljenih vprašanj (FAQ) na naslovu http://sl.libreoffice.org/po-pomoc/pogosto-zastavljena-vprasanja/.
Naš sistem za poročanje, sledenje in odpravljanje napak in vpeljavo izboljšav v program je trenutno BugZilla, ki gostuje na prijaznem naslovu https://bugs.freedesktop.org/. Vse uporabnike spodbujamo, da poročajo o napakah v programu, ki se nanašajo na njihov operacijski sistem. Aktivno poročanje o napakah je eden najpomembnejših prispevkov skupnosti uporabnikov k razvoju in izboljšavi pisarniškega paketa ${PRODUCTNAME}.
Skupnosti ${PRODUCTNAME} lahko pomagate, če tudi sami aktivno sodelujete pri razvoju tega pomembnega odprtokodnega projekta.
Kot uporabnik ste že sedaj neprecenljiv del razvojnega procesa pisarniškega paketa, kljub temu pa bi vas radi spodbudili k še bolj aktivnemu sodelovanju, kar lahko vodi do dolgoročnega prispevanja skupnosti. Prosimo vas, da se prijavite in si ogledate uporabniške spletne strani na naslovu http://sl.libreoffice.org/sodelujte/.
Najboljši način, da pričnete prispevati skupnosti, je, da se včlanite na enega ali več dopisnih seznamov, nekaj časa opazujete dopisovanje in sčasoma tudi prebrskate arhive, da se seznanite s številnimi temami, ki so bile obdelane od dne, ko je bila izvorna koda ${PRODUCTNAME} javno objavljena (oktober 2000). Ko se počutite dovolj domače, lahko pošljete e-sporočilo s svojo predstavitvijo in pričnete z delom. Če ste že seznanjeni z odprto-kodnimi projekti, preverite, če obstaja kaj, kjer bi lahko pomagali, na seznamu nalog http://sl.libreoffice.org/sodelujte/razvijalci/.
Tukaj je nekaj dopisnih seznamov, na katere se lahko prijavite na naslovu http://sl.libreoffice.org/sodelujte/:
Novice: announce@documentfoundation.org *priporočamo vsem uporabnikom* (malo prometa)
Forum slovenskih uporabnikov: user@sl.libreoffice.org *poiščite pomoč v slovenskem jeziku* (priporočamo)
Projekt trženja: marketing@libreoffice.org *kjer se razvoj konča* (vedno več prometa)
Splošni seznam za razvijalce: libreoffice@lists.freedesktop.org (veliko prometa)
Tudi z omejenimi sredstvi, programsko opremo in poznavanjem izvorne kode lahko veliko prispevate k razvoju tega pomembnega odprtokodnega projekta. Da, tudi vi!
Upamo, da vam je delo z novim paketom ${PRODUCTNAME} ${PRODUCTVERSION} v užitek in da se nam boste pridružili na spletu.
Skupnost LibreOffice
Portions Copyright 1998, 1999 James Clark. Portions Copyright 1996, 1998 Netscape Communications Corporation.